Družinska vzreja ali pasja farma: rodovnik še ni vse

Marsikdo misli, da je pes z rodovnikom samodejno pes iz dobre vzreje. Žal ni tako. Tudi za rodovnikom se lahko skriva množična vzreja, kjer psi živijo v razmerah, ki si jih kupec sploh ne predstavlja. Zato je vredno vedeti, kaj rodovnik pove, in kaj ne.

Rodovnik je dokument o poreklu psa. Pove, kdo so bili njegovi predniki, in da je pes določene pasme. Ne pove pa ničesar o tem, kako je pes odraščal, ali je bil deležen ljubezni, ali je mama živela v miru, in ali je bil kdo ob mladičkih v prvih, najpomembnejših tednih. In prav to najbolj določa, kakšen pes bo.

Kako izgleda množična vzreja

V množičnih vzrejah je pes na prvem mestu izdelek, ne družinski član. Psice imajo leglo za leglom, brez počitka, pogosto samo zato, da prinesejo čim več mladičkov. Mladički odraščajo v boksih, kletkah ali garažah, brez pravega stika z ljudmi in brez vsakodnevnega življenja doma. Vidijo malo sveta, slišijo malo zvokov, redko jih kdo vzame v naročje.

Tak mladiček ima morda rodovnik in je videti zdrav, a je zamudil prav tisto, kar se ne da nadoknaditi. Prve tedne mirnega, prijaznega spoznavanja sveta. Zato taki psi pogosto odrastejo v bolj plašne, negotove ali težko vodljive pse, čeprav so lepi in imajo papirje.

Kako je pri nas

Pri nas psi niso izdelek. So del naše družine in živijo z nami v stanovanju, ne v boksih. Naših legel je malo, ker verjamemo, da si vsak pes zasluži polno pozornost. Psice imajo med legli počitek in nikoli ne rodijo zato, da bi bilo mladičkov čim več.

Mladički pri nas odraščajo sredi vsakdanjega življenja. Slišijo sesalec, zvonec, korake, posodo v kuhinji. Vsak dan jih vzamemo v roke, se jih dotaknemo, jih pobožamo. Ko odidejo v nov dom, so že navajeni ljudi, dotika in domačih zvokov. Prav zato so bolj samozavestni in laže se prilagodijo novi družini.

Kako prepoznate dobro vzrejo

Ko iščete mladička, se ne ustavite pri rodovniku in ceni. Vprašajte, kje mladički živijo, in prosite, da jih vidite v njihovem okolju, skupaj z mamo. Dobra vzrediteljica vas bo z veseljem povabila, da vidite, kako psi živijo, in vam bo z veseljem odgovorila na vprašanja. Kadar vam nekdo noče pokazati, kje psi bivajo, ali vam mladička želi predati na parkirišču ali kje na pol poti, je to znak, da nekaj ni v redu.

Prava vzrediteljica se za svoje mladičke zanima tudi potem, ko odidejo. Vpraša, kako so, svetuje in ostane na voljo. Ker mladiček zanjo ni bil posel, ampak srček, ki ga je vzgojila z ljubeznijo.

Zato ne izbirajte psa samo po papirjih. Izberite ga po tem, kako je bil vzgojen in koliko ljubezni je bilo v njegovih prvih tednih. To je tisto, kar boste čutili vsak dan, vsa leta, ki jih boste preživeli skupaj.

Povezani članki

Kdaj je pravi čas, da mladiček odide v nov dom Selektivna vzreja: kako nastanejo nove lastnosti in kje je meja Dogma o mahajočem repku: zakaj mahanje ne pomeni vedno veselja