Skoraj vsak človek verjame v isto pravilo. Če pes maha z repom, je vesel in prijazen. To prepričanje je tako razširjeno, da ga skoraj nihče ne preverja. A resnica je bolj zanimiva in tudi bolj pomembna, kot si mislimo.
Rep ni stikalo za veselje. Rep je jezik. In tako kot pri govoru šteje, kako je nekaj rečeno, ne le da je rečeno, tudi pri repu šteje, kako pes maha, ne samo da maha.
Rep pove, da je pes vznemirjen, ne pa nujno vesel
Mahanje z repom v resnici pomeni, da je pes čustveno vznemirjen in pripravljen na stik. A vznemirjenost je lahko prijetna ali neprijetna. Pes, ki komaj čaka, da vas pozdravi, maha. A tudi pes, ki je napet, negotov ali se pripravlja na obrambo, lahko maha.
Prav zato pride do neprijetnih presenečenj. Otrok se približa psu, ki maha z repom, in ga poboža, ker misli, da je vesel. Pes pa je bil v resnici napet. Marsikateri ugriz se zgodi prav zaradi te napačne razlage.
Kako beremo rep pravilno
Pri branju repa so pomembne tri stvari.
Višina repa. Rep, dvignjen visoko in tog, pomeni napetost, samozavest ali pripravljenost. Rep v sproščeni, srednji legi pomeni mirnega psa. Rep, potisnjen nizko ali med noge, pomeni negotovost ali strah.
Hitrost in širina mahanja. Široko, sproščeno mahanje, pri katerem se ziba cel zadek, je znak pravega veselja. Hitro, drobno tresenje repa, dvignjenega visoko, pa je pogosto znak napetosti, ne veselja.
Celotno telo. To je najpomembnejše. Rep vedno beremo skupaj z ušesi, držo telesa, izrazom oči in mišicami obraza. Sproščen pes ima mehko telo, rahlo priprta usta in mirne oči. Napet pes je tog, s koncentriranim pogledom, tudi če maha.
Zanimivost, ki jo je odkrila znanost
Raziskave so pokazale nekaj presenetljivega. Smer, v katero pes bolj maha, ni naključna. Kadar pes vidi nekaj, kar mu je prijetno, na primer svojega človeka, bolj maha v desno stran. Kadar vidi nekaj, kar ga vznemirja ali plaši, pa bolj v levo. To je povezano s tem, kako pasji možgani obdelujejo čustva.
Ta razlika je majhna in je s prostim očesom skoraj ne opazimo, a nam pove nekaj pomembnega. Rep je res okno v pasja čustva, le da moramo znati gledati.
Kaj to pomeni pri naših psih
Pri majhnih pasmah, kot so čokoladni terier (čokoladni yorkie), črni terier (črni yorkie) in Biewer terierji, je branje repa še posebej zanimivo. Ker so majhni, jih ljudje pogosto brez pomisleka poberejo v naročje ali pobožajo, češ saj maha, torej je vesel. A tudi majhen pes ima svoje meje, in tudi majhen pes lahko z repom pove, da je nekaj preveč.
Zato pri naših mladičkih od prvega dne opazujemo celotno govorico telesa, ne le repa. Tako se naučimo, kdaj pes res uživa in kdaj bi raje imel mir. Prav to je tudi eden od razlogov, da naši psi odraščajo v mirnem, prijaznem okolju, kjer njihove meje spoštujemo.
Kaj si zapomnimo
Mahanje z repom ni obljuba, da je pes prijazen. Je znak, da nekaj čuti. Preden se psu približamo, pogledamo celotno telo, ne samo rep. In otroke učimo prav tega, saj jih to lahko obvaruje pred neprijetno izkušnjo.
Kdor se nauči brati psa v celoti, dobi z njim veliko globlji odnos. Pes namreč ves čas govori. Le mi ga moramo znati poslušati.
Literatura in viri
Quaranta A, Siniscalchi M, Vallortigara G (2007). Asymmetric tail-wagging responses by dogs to different emotive stimuli. Current Biology 17(6):R199–R201.
Siniscalchi M, Lusito R, Vallortigara G, Quaranta A (2013). Seeing left- or right-asymmetric tail wagging produces different emotional responses in dogs. Current Biology 23(22):2279–2282.
Handelman B (2012). Canine Behavior: A Photo Illustrated Handbook. Dogwise Publishing.
