Vse pasme psov, ki jih danes poznamo, so nastale na isti način. Človek je med psi izbiral tiste, ki so imeli lastnost, ki jo je želel, in jih razmnoževal naprej. Temu pravimo selektivna vzreja. Je orodje, ki je ustvarilo čudovito raznolikost pasem, a je hkrati orodje, ki lahko naredi tudi veliko škode.
Kako selektivna vzreja deluje
Bistvo je preprosto. Če izbiramo pse z določeno lastnostjo in jih razmnožujemo med sabo, se ta lastnost v potomcih utrjuje. Skozi generacije postane vse bolj izrazita in vse bolj zanesljivo se prenaša naprej.
Tako so nastale vse značilnosti, ki jih pri pasmah cenimo. Oblika telesa, tip dlake, značaj in seveda barva.
Kako nastanejo barvne različice
Barvne različice praviloma ne nastanejo iz nič. Geni za barvo so v pasmi pogosto prisotni že dolgo, le da so skriti. Strokovno jim rečemo recesivni geni.
Skriti gen se pokaže šele takrat, kadar ga podedujeta oba starša. Zato se lahko zgodi, da se v leglu dveh navidezno običajnih psov pojavi mladiček povsem druge barve. Ni prišel od nikoder. Bil je skrit ves čas.
Ko vzreditelj takega psa opazi in ga načrtno razmnožuje s psom, ki nosi isti gen, se barva utrdi. Tako nastane nova barvna linija.
Kje je meja odgovorne vzreje
In tu pride tisto, kar je najpomembnejše. Selektivna vzreja je lahko blagoslov ali prekletstvo, odvisno od tega, kaj izbiramo.
Kadar izbiramo zdravje, stabilen značaj in dobro zgradbo, pasmo krepimo. Kadar pa izbiramo samo videz, in to za vsako ceno, jo lahko uničimo.
Zgodovina kinologije je polna žalostnih primerov, kjer je pretirano poudarjanje ene same lastnosti privedlo do psov, ki težko dihajo, težko hodijo ali imajo kronične bolezni. Vse to zato, ker je bil videz pomembnejši od zdravja.
Nevarnost preozkega genskega bazena
Še ena past preži na vzreditelje redkih linij. Ker je psov s to lastnostjo malo, obstaja skušnjava, da se vedno znova parijo isti sorodni psi. Genski bazen se s tem oži.
Posledice ozkega genskega bazena so znane. Slabša odpornost, več dednih bolezni, slabša plodnost. Prav zato je pri redkih linijah še bolj pomembno, da vzreditelj išče plemenjake daleč naokoli, tudi v tujini.
Kako to razumemo pri nas
Prav zaradi tega naše plemenjake iščemo v različnih državah. Ne zato, ker bi bilo to lažje ali ceneje, ampak zato, ker se le tako ohranja raznolik in zdrav genski bazen.
Hkrati pa nikoli ne izbiramo psov le po barvi. Prvo merilo je vedno zdravje, drugo je značaj, in šele nato pride videz. Lepa barva na bolnem psu ni vredna nič.
Selektivna vzreja je orodje. Kot vsako orodje je lahko uporabljeno dobro ali slabo. Odgovornost vzreditelja je, da ga uporablja premišljeno in v korist psov, ne v korist mode.
Literatura in viri
Parker HG, Dreger DL, Rimbault M in sodelavci (2017). Genomic analyses reveal the influence of geographic origin, migration and hybridization on modern dog breed development. Cell Reports 19(4):697–708.
Asher L, Diesel G, Summers JF, McGreevy PD, Collins LM (2009). Inherited defects in pedigree dogs. Part 1: Disorders related to breed standards. The Veterinary Journal 182(3):402–411.
Leroy G (2011). Genetic diversity, inbreeding and breeding practices in dogs: results from pedigree analyses. The Veterinary Journal 189(2):177–182.
