Little Shining Angels na razstavi z rozeto

Pred kratkim sem šla k mesarju po meso in naročila sem večjo količino. Prodajalka me je nekoliko začudeno pogledala, kot da ni prepričana, ali je prav slišala. Ko sem ji razložila, da je to za moje kužke, ker jedo boljše kot marsikateri človek, se je nasmehnila in rekla nekaj v smislu: "Ja, seveda, saj danes psi že na kavču spijo. Kam pa gremo?" Tista pripomba mi je ostala v mislih ves dan.

Ni bila mišljena zlobno. Bila je le odsev nečesa, kar v naši družbi še vedno globoko tiči: prepričanja, da je pes nekje pod nami. Da je žival, ki naj bo hvaležna za ostanke, ne pa bitje, ki bi si zaslužilo mesto v postelji ali dobro meso v skledi.

Od orodja do družinskega člana

Nekoč je imel pes na kmetiji jasno vlogo. Čuval je, lovil, opozarjal. Njegova vrednost se je merila v tem, kako koristen je bil. Pes, ki ni več opravljal svoje naloge, je pogosto postal breme. To je bila realnost preteklosti in razumem, od kod izvira.

Danes je pes za mnoge od nas nekaj povsem drugega. Spi z nami, potuje z nami, žaluje z nami. Pa vendar stara miselnost ni izginila. Še vedno srečujem ljudi, ki na psa gledajo kot na predmet, ki ga je mogoče ob prvi težavi zavreči. In prav ta razkorak med tem, kako daleč smo prišli, in tem, kako daleč še moramo, me kot vzrediteljico najbolj zaposluje.

Zakaj to sploh je pomembno

Ko nekdo psa vidi kot stvar, se z njim tudi tako ravna. Stvar ne potrebuje socializacije, ne potrebuje ljubezni, ne potrebuje premisleka pred nakupom. Stvar se kupi in odvrže. In prav zato so zavetišča polna.

V svoji psarni Little Shining Angels v okolici Žalca vzrejam čokoladne terierje, črne terierje in Biewer terierje z drugačnim izhodiščem. Moji psi niso proizvod. So del moje družine in prav to skušam prenesti tudi na ljudi, ki k meni pridejo po mladička. Kdor išče žival za v boks ali za razmnoževanje, ni na pravem naslovu.

Spoštovanje do psa se ne začne pri kavču ali pri mesu. Začne se pri tem, da ga vidimo kot bitje, ne kot stvar.

Tista pripomba pri mesarju me ni prizadela. Nasprotno. Opomnila me je, zakaj počnem to, kar počnem. Vsakič, ko nekomu predam zdravega, socializiranega mladička v dom, kjer bo res del družine, se tisti stari mit malce bolj razblini.

O avtoriciPetrischa Robnik, vzrediteljica pri Little Shining Angels. Vzreja črne in čokoladne terierje (črni in čokoladni yorkie) ter Biewer terierje že šest let, pod okriljem Kinološke zveze Slovenije. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra in magistrica zdravstveno-socialnega managementa, doktorska študentka na Fakulteti za organizacijske vede. Znanje o vzreji si je zgradila sama, iz literature in ob pomoči tujih vzrediteljev.

Literatura in viri

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), Uradni list Republike Slovenije.

Direktiva Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali.

Serpell J (1996). In the Company of Animals: A Study of Human-Animal Relationships. Cambridge University Press.

← Nazaj na vse članke