Vprašanje, kdaj naj mladiček zapusti leglo, je eno najpomembnejših v vsej vzreji. In hkrati eno najbolj napačno razumljenih. Nekateri menijo, da prej ko gre, bolje se naveže. Drugi pravijo, da dlje ko ostane pri mami, bolje je. Resnica pa ni v datumu. Resnica je v tem, kaj se je mladiček do svojega odhoda naučil.
Kaj se mladiček nauči samo v leglu
Med tretjim in osmim tednom se v leglu zgodi nekaj, česar pozneje ni mogoče nadomestiti. Mladiček se od mame, bratcev in sester nauči, kako biti pes.
Nauči se nadzorovati moč ugriza, kar strokovnjaki imenujejo ugrizna inhibicija. Ko med igro premočno ugrizne, brat zacvili in igra se ustavi. Tako se nauči, kje je meja. Prav zato psi, ki so leglo zapustili prezgodaj, kasneje pogosto grizejo pregrobo, ne iz zlobe, ampak ker se tega niso imeli od koga naučiti.
Nauči se tudi pasjega jezika, torej kako se s soplemenjaki pogovarjati, kdaj se umakniti, kdaj povabiti k igri. In nauči se prvih socialnih meja.
Prav tako je nenadomestljiva prisotnost mirne, uravnotežene matere. Njena umirjenost je del mladičkove vzgoje.
Druga stran zgodbe: socializacijsko okno
Obstaja pa še druga stran, ki jo je prav tako treba razumeti.
Med približno četrtim in dvanajstim do šestnajstim tednom je mladičev um najbolj odprt za svet. Takrat se najlažje nauči, da so ljudje prijazni, da hrup ni nevaren in da nove stvari niso grožnja. Temu pravimo socializacijsko okno, in ta čas se nato počasi zapira.
Prav zato marsikatera kinološka smernica priporoča oddajo že med osmim in dvanajstim tednom, da novemu lastniku ostane čim več tega dragocenega časa.
Zakaj je vprašanje napačno zastavljeno
In tu pride bistvo. Vprašanje ni, ali naj mladiček odide prej ali pozneje. Vprašanje je, ali je v tem času deležen socializacije.
Če mladiček ostane v leglu dlje, a ta čas preživi le med brati in sestrami, brez stika s svetom, potem je dodaten čas res izguba. Zamudi tisto, kar bi moral spoznati.
Če pa ostane dlje in vzreditelj v tem času z njim intenzivno dela, ga vsak dan uvaja v svet in mu prinaša nove izkušnje, potem ne zamudi ničesar. Nasprotno. Dobi oboje. Popolno šolo v leglu in odprt svet.
Kako to rešujemo pri nas
Naših mladičkov ne oddajamo pred tretjim mesecem starosti. Za to imamo razlog, in ta razlog ni naključen.
Želimo, da se mladiček v leglu do konca nauči vsega, česar ga človek ne more naučiti. Nadzora nad ugrizom, pasjega jezika, socialnih meja. Prav ta znanja loči pse, ki se z drugimi psi znajo pogovarjati, od tistih, ki tega nikoli niso osvojili.
Hkrati pa ta čas ni prazen. Vsak dan naše mladičke uvajamo v svet. Slišijo zvoke gospodinjstva, sesalec, zvonec, korake, posodo. Spoznavajo različne površine pod tačkami. Vsak dan jih vzamemo v roke, se jih dotikamo po tačkah in ušesih. Srečujejo prijazne ljudi. Vse to poteka postopoma, mirno in vedno v ritmu mladička.
Tako mladiček od nas odide z obojim. Z dobro pasjo šolo in z odprtim, radovednim odnosom do sveta.
Kaj svetujemo novim lastnikom
Ko mladiček pride k vam, delo ni končano. Šele se začne.
Prvi tedni pri vas so še vedno dragoceni. Zato jih ne zapravite s pretiranim varovanjem. Peljite mladička v svet, a počasi, mirno in vedno v njegovem ritmu. Naj bo vsaka nova izkušnja povezana z nečim prijetnim.
In če boste kdaj v dvomih, nas pokličite. Za svoje mladičke ostajamo na voljo tudi potem, ko odidejo od nas.
Literatura in viri
Slabbert JM, Rasa OAE (1993). The effect of early separation from the mother on pups in bonding to humans and pup health. Journal of the South African Veterinary Association 64(1):4–8.
Pierantoni L, Albertini M, Pirrone F (2011). Prevalence of owner-reported behaviours in dogs separated from the litter at two different ages. Veterinary Record 169(18):468.
American Veterinary Society of Animal Behavior (2008). Position Statement on Puppy Socialization.
