Marsikateri lastnik naših terierjev ali Biewer terierjev nas pokliče zaskrbljen. Pes, ki je bil še včeraj pogumen, se je naenkrat začel bati stvari, ki ga prej niso motile. Dobra novica je, da je to pogosto povsem normalen del odraščanja.
Obdobja strahu so del razvoja
Med odraščanjem gre mladiček skozi tako imenovana obdobja strahu. To so kratka obdobja, ko postane bolj občutljiv in previden. Pojavijo se lahko okoli četrtega do šestega meseca in znova v času odraščanja v mladega psa. Naenkrat se pes ustraši sesalca, tujca, dežnika, čeprav je vse to prej mirno prenašal.
To ni korak nazaj in ni znak, da ste kaj naredili narobe. Je normalen del razvoja možganov. Pomembno je le, kako se v teh trenutkih odzovemo.
Ne pretiravajmo s tolažbo
Kadar se pes ustraši, je naravno, da ga želimo potolažiti. A če ga v tistem trenutku pretirano pomilujemo in tolažimo, mu s tem nehote sporočamo, da je strah res upravičen. Bolje je, da ostanemo mirni in sproščeni. Naša mirnost je psu najboljše sporočilo, da ni nevarnosti.
Ne kaznujmo strahu
Prav tako psa nikoli ne kaznujmo, kadar se boji. Kazen strah samo poglobi in psu sporoči, da je bližina tiste stvari še bolj nevarna. S tem naredimo več škode kot koristi.
Kaj torej storimo
Najbolje je, da psu pustimo čas in prostor. Ne silimo ga k stvari, ki ga plaši. Pustimo, da se ji približa sam, v svojem tempu. Ko to stori, ga mirno pohvalimo. Če je stvar preveč, se umaknemo korak nazaj in poskusimo znova kdaj drugič, od dlje. Tako pes sam ugotovi, da nevarnosti ni, in strah mine.
Obdobja strahu z mirnim, potrpežljivim ravnanjem minejo sama. Pes, ki mu takrat stojimo ob strani brez pretiravanja, iz njih pride še bolj samozavesten.
Literatura in viri
Overall KL (2013). Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats. Elsevier Mosby.
Serpell J, Jagoe JA (1995). Early experience and the development of behaviour. V: Serpell J (ur.), The Domestic Dog. Cambridge University Press.
