Zgodovina Biewer terierja: kaj vemo, česa ne in kje se viri motijo

Zgodovina Biewer terierja se pogosto pripoveduje kot lepa zgodba o eni sami nenavadni mladički. Zgodba drži, a je precej bolj zapletena, kot piše v večini povzetkov. Ko sem primerjala vire, sem ugotovila, da si na več mestih nasprotujejo, ponekod pa se po spletu širi podatek, ki preprosto ni resničen. Zato sem se odločila, da napišem zgodovino tako, kot je: z navedbo, od kod kaj vemo, in z odkritim priznanjem, kje odgovora nimamo.

1984: mladiček, ki ne bi smel obstajati

Werner in Gertrude Biewer sta bila izkušena vzreditelja terierjev. Ko je psička Fru-Fru von Friedheck skotila leglo po psu Darling von Friedheck, je bila med mladički ena modro-belo-zlata. Oba starša sta bila prvovrstna modro-ožigana terierja, njuna prejšnja legla pa niso nikoli dala tribarvnega mladička.

Vzreditelja takrat nista mogla vedeti, da je mladiček, ki sta ga poimenovala Schneeflöckchen, torej Snežinka, posledica tega, da sta oba starša nosila recesivni alel za belo lisavost (piebald). Po standardu je bila taka barva izločitvena napaka; bela znamenja pri terierju po standardu FCI pomenijo napako, ki psa izključi iz vzreje.

In prav tu se začne tisto, kar me pri tej zgodbi najbolj gane: zakonca Biewer se nista odločila mladička skriti. Odločila sta se, da bosta iz njega naredila nekaj svojega.

Kje si viri ne strinjajo

To je del, ki ga drugod ne boste našli, ker večina virov preprosto povzema drug drugega.

Koliko tribarvnih mladičkov je bilo? Ameriški pasemski klub navaja, da sta se leta 1984 rodila dva tribarvna mladička. National Purebred Dog Day pa piše, da je bila Snežinka edina od štirih mladičkov z nenavadno barvo. Tretji vir navaja, da se je prvi rodil v začetku leta 1984, drugi pa tri mesece kasneje. Verjetno gre za dve različni legli, a nobeden od virov tega ne pove izrecno.

Kdaj so pasmo prvič uvozili v Ameriko? Klub navaja leto 2002, Ameriški kinološki klub pa leto 2003. Gayle Pruett, soustanoviteljica pasme v ZDA, je svojega prvega Biewerja pripeljala leta 2004. Kot prvo uvoznico nekateri viri navajajo Donno Hall.

Kdo je skoval ime "à la Pom Pon"? Vsi viri se strinjajo, da je z imenom povezana nemška pevka Margot Eskens. Klub navaja, da je pevka besede dodala imenu pasme, potem ko so ji bili psi všeč. Ukrajinski vzrejni vir pa pripoveduje bolj slikovito različico, po kateri naj bi ji mož mladička podaril na pladnju med večerjo, ona pa je vzkliknila "à la Pom Pon", kar v francoščini pomeni pisano klopko volne. Ta različica je lepa, a jo navaja samo en, komercialni vir. Zato jo tu navajam kot pripoved, ne kot dejstvo.

Zavrnitev doma

Pot ni bila lahka. Po pripovedi enega od virov naj bi Werner Biewer svoje tribarvne pse prvič javno predstavil marca 1988 v Wiesbadnu, nemška kinološka zveza pa jih je zavrnila z oznako, da gre za pse napačne barve, ki niso namenjeni vzreji.

Kritike so bile ostre in trajale so desetletja. Psom so rekli oblikovalski psi, njihove lastnike pa zasmehovali. Ameriški kinološki klub je vloge za priznanje sprva zavrnil z utemeljitvijo, da ne bo priznal pasme, ki je zgolj barvna različica obstoječe pasme. Podoben odnos je vladal tudi v Evropi.

Očitalo se je tudi, da gre za križanje s šitzujem ali maltežanom. Nemški vzreditelji so te trditve odločno zavrnili z anatomskimi argumenti: če bi bil vmešan šitzu, bi se spremenila zgradba telesa, oblika glave in nasadnost ušes.

Genetska študija, ki je spremenila vse

Leta 2007 se je zgodilo nekaj, česar pred tem v kinologiji ni bilo.

Člani ameriškega kluba so se obrnili na dr. Paula Jonesa iz laboratorija Mars Veterinary z vprašanjem, ali je Biewer genetsko ločen od terierja. Septembra 2007 je laboratorij prejel deset vzorcev krvi. Rezultati so pokazali, da se vzorci združujejo tako, kot je značilno za čistokrvno pasmo, a ločeno od terierja, zato so poslali dodatne in bolj raznolike vzorce. Do oktobra 2009 je laboratorij določil genetske označevalce za Biewer terierja po testiranju več kot tridesetih linij in več kot sto psov.

Ugotovitve so bile zanimive. Biewer terierji si večino svojih haplotipov delijo z terierji, kromosom 20 pa se z terierjem ujema slabše. Najbližja pasma na tem mestu je havanezar, blizu pa so tudi druge pasme iz družine bišonov. Tribarvnost sama je povezana z genom MITF, ki nadzoruje razporeditev pigmenta.

To je bilo prvič, da je bila pasma potrjena kot čistokrvna z zbiranjem genetskega materiala in ne prek rodovniških zapisov.

Kar drugi viri zamolčijo

Tu moram biti poštena, ker bi bilo drugače pisanje enostransko.

Ta študija ni bila objavljena v recenzirani znanstveni reviji. Dostopna je kot tehnično poročilo, ki ga je objavil pasemski klub sam. To ne pomeni, da je napačna, pomeni pa, da ni šla skozi neodvisno strokovno presojo, kot to velja za znanstvene objave.

Sam proizvajalec testa opozarja na omejitve. V pogostih vprašanjih na spletni strani Wisdom Panel piše, da testi niso niti zasnovani niti namenjeni ugotavljanju ali potrjevanju, ali je pes čistokrven. Dr. Angela Hughes iz Mars Veterinary je poleg tega opozorila, da majhno ujemanje z terierjem psa ne bi smelo izločiti kot Biewerja, saj je terier izhodiščna pasma.

Znotraj pasme je zaradi tega prišlo do spora. Leta 2018 je peticija, ki jo je podprlo 1.112 ljudi, zahtevala, naj se test Mars Wisdom Panel ne zahteva več kot pogoj za registracijo, saj naj bi se znanost uporabljala na način, za katerega ni bila zasnovana, in izključevala pse iz genskega bazena.

Zakaj to pišem? Ker menim, da pasme ne branimo tako, da zamolčimo šibke točke. Branimo jo tako, da povemo vse in pustimo bralcu, da presodi sam.

Priznanja: kaj v resnici drži

Po ponovni vlogi, tokrat opremljeni z genetskimi izsledki, je Ameriški kinološki klub Biewer terierja leta 2014 sprejel v pripravljalni program Foundation Stock Service. Po prehodu skozi ta program in razred Miscellaneous je pasma 1. januarja 2021 dosegla polno priznanje in pravico do nastopanja v skupini malih pasem. Postala je 197. pasma, ki jo je klub priznal.

Od maja 2024 Biewer terierja priznava tudi nemška kinološka zveza VDH. Zveza ga je priznala kot nacionalno pasmo, uvrščeno v skupino FCI 3, s standardom številka 990, pri čemer je izrecno navedeno, da pasma ni priznana s strani FCI.

In zdaj tisto, kar je pomembno. Po spletu se širi trditev, da je Biewer terierja leta 2024 priznala tudi Mednarodna kinološka zveza FCI. Ta trditev ni pravilna in izvira iz napačnega razumevanja nemškega priznanja. Nemška zveza VDH je pasmo priznala maja 2024, štirideset let po njenem nastanku, FCI pa pasme še ni priznala.

Razlika ni malenkostna. Nacionalno priznanje pomeni, da lahko pasma nastopa in se vpisuje v okviru posamezne države. Priznanje FCI bi pomenilo veljavnost v vseh državah članicah.

Kaj to pomeni pri nas

V Sloveniji se Biewer terier vpisuje v rodovno knjigo kot nepriznana pasma, ker FCI pasme še ne priznava. To ne pomeni, da pes ni čistokrven ali da nima porekla. Pomeni le, da mednarodna zveza postopka priznanja še ni zaključila.

Zgodovina pasme kaže, da so se taki postopki že premikali. Nemško priznanje leta 2024 je korak, ki bi lahko pot do FCI odprl. A dokler se to ne zgodi, je pošteno povedati, kako stvari stojijo.

Zadnja misel

Zgodovina Biewer terierja je zgodba o dveh ljudeh, ki nista vrgla stran mladička, ki po pravilih ne bi smel obstajati. Je tudi zgodba o tem, kako je genetika prvič v zgodovini kinologije odločila o usodi pasme, in o tem, kako neenotni znamo biti, ko gre za nekaj novega.

Prav zato mi je ta pasma pri srcu. Nastala je iz nečesa, kar je bilo označeno za napako.

Povezani članki

Biewer terier: zgodovina pasme in dokaz z DNK Biewer terier: nemški standard, nega in wrapping Vzreja psov v Sloveniji: pravni okvir in standardi dobrobiti