Novorojen čokoladni mladiček v roki

Brejost in kotitev sta pri malih pasmah nekaj, kar zahteva več znanja in več pozornosti kot pri večjih psih. Tehtnica je občutljivejša, rezerve manjše, napake dražje. Ta zapis je namenjen tistim, ki želijo razumeti podrobno: roke, mejnike, tveganja in trenutke, ko je treba nemudoma poklicati veterinarja.

Pomembno opozorilo: to besedilo je strokovno-informativne narave in ne nadomešča veterinarske obravnave. Vsaka brejost je individualna. Ob najmanjšem dvomu vedno pokličite veterinarja.

Zakaj datum parjenja ni zanesljiv

To je prva stvar, ki jo mora razumeti vsak vzreditelj. Dolžina brejosti, računana od parjenja, niha med približno 58 in 72 dnevi. Razlog ni v psički, ampak v biologiji: semenčice pri psu preživijo v samičinih rodilih tudi do sedem dni, gonitveno vedenje pa ne pove natančno, kdaj je prišlo do ovulacije.

Ko pa brejost merimo od fiziološkega mejnika, postane izjemno natančna. Od vrha luteinizirajočega hormona oziroma od ovulacije traja brejost 64 do 66 dni, s povprečjem okoli 65 dni (Merck Veterinary Manual; Concannon in sodelavci). Od začetka citološkega diestrusa traja 56 do 58 dni.

Prav zato je določanje ovulacije z zaporednimi meritvami progesterona osnova resne vzreje. Omogoča napoved datuma kotitve, pravočasno pripravo in, kadar je potreben, varno načrtovan carski rez.

Opomba o razlikah v literaturi

V vzrejnih krogih se pogosto navaja 63 dni z odstopanjem dveh dni. Ta številka izvira iz starejših virov in iz računanja od parjenja. Sodobni referenčni viri, ki merijo od ovulacije oziroma vrha LH, navajajo 64 do 66 dni. Razlika ni akademska: napačno izhodišče lahko pomeni, da prepozno prepoznamo prekoračen rok.

Trije porodni razdelki

Prvi razdelek traja običajno od šest do dvanajst ur, izjemoma do štiriindvajset ali celo šestintrideset. Maternični vrat se odpira, krči še niso vidni od zunaj. Psička je nemirna, zaseda gnezdo, diha pospešeno, pogosto noče jesti, včasih bruha.

Drugi razdelek je aktivno iztiskanje in rojevanje mladičkov. Približno šestdeset odstotkov jih pride z glavo naprej, kar štirideset odstotkov pa z zadnjim delom naprej; oboje je normalno in ni razlog za paniko.

Tretji razdelek je izločanje posteljice po vsakem mladičku. Drugi in tretji razdelek se izmenjujeta do konca kotitve.

Razmiki med mladički so običajno krajši od tridesetih minut, lahko pa se raztegnejo od petnajstih minut do nekaj ur. Celotna kotitev legla šestih do osmih mladičkov lahko traja od štirih do osemnajstih ur.

Padec telesne temperature

Približno osem do štiriindvajset ur pred kotitvijo telesna temperatura pade na povprečno 37,1 °C, z razponom od 36,7 do 37,8 °C. Pri malih pasmah lahko pade še niže, tudi do približno 36,4 °C. Padec je posledica upada progesterona pod 2 ng/ml.

Pomembno v praksi: padec pokaže približno osemdeset odstotkov psičk, posamezna meritev pa nima skoraj nobene napovedne vrednosti. Zato v zadnjem tednu merimo temperaturo dvakrat do štirikrat dnevno in si zapisujemo, da poznamo psičkino izhodišče.

Ne merimo enkrat. Merimo redno in si zapisujemo. Šele izhodiščna vrednost naredi padec berljiv.

Kdaj takoj poklicati veterinarja

To je najpomembnejši del tega zapisa. Naslednja merila povzemajo veterinarske smernice za distocijo (Merck Veterinary Manual):

Močni, vztrajni krči več kot trideset minut brez rojenega mladička.

Več kot dve uri med mladički, kadar je jasno, da jih je še več.

Aktivno rojevanje več kot štiri ure brez mladička.

Šibki, občasni krči več kot štiri ure brez napredka.

Celotna kotitev traja več kot štiriindvajset ur.

Temno zelen ali smrdeč izcedek pred prvim mladičkom. To kaže na odluščenje posteljice. Zelen izcedek po prvem mladičku je normalen.

Obilna sveža krvavitev.

Kotitve ni v dvanajstih do šestintridesetih urah po padcu progesterona pod 2 ng/ml, oziroma brejost preseže približno 66 dni od ovulacije.

Distocija in carski rez pri malih pasmah

Distocija, torej otežena kotitev, je močno odvisna od pasme in velikosti legla. Bergström in sodelavci so leta 2006 na skoraj dvestotisoč zavarovanih psičkah na Švedskem pokazali izrazito pasemsko nagnjenost; O'Neill in sodelavci so leta 2017 to potrdili na britanskih podatkih.

Za male pasme je ključno spoznanje, ki se zdi protislovno: najvišje tveganje za carski rez ne prinašajo velika legla, ampak legla z enim ali dvema mladičkoma. En sam mladiček zraste večji, hkrati pa je maternica premalo razpeta, da bi se sprožili močni krči. Posledica sta zapora in inercija. V nekaterih podatkovnih zbirkah delež carskih rezov pri enomladičnih leglih presega osemdeset odstotkov.

Eklampsija: nujno stanje malih pasem

Eklampsija ali poporodna hipokalcemija je stanje, ki ga mora poznati vsak lastnik male pasme. Pojavi se najpogosteje pri majhnih psičkah, ki dojijo veliko leglo, in sicer dva do tri tedne po kotitvi, ko je laktacija na vrhuncu.

Znaki napredujejo od nemira, zasoplosti in drgnjenja gobčka ob tla, prek tresenja in okorelosti, do neusklajenih gibov, krčev in smrti. Celokupni kalcij v serumu pod 7 mg/dl potrdi diagnozo. Zdravljenje je nujno: počasna intravenska aplikacija kalcijevega glukonata pri veterinarju.

Zakaj kalcija med brejostjo ne dodajamo

To je najbolj protiintuitivno spoznanje v celotnem besedilu in hkrati eno najpomembnejših.

Dodajanje kalcija med brejostjo zavre izločanje obščitničnega hormona in s tem sposobnost telesa, da kalcij sprošča iz kosti. Ko se ob laktaciji potreba naglo poveča, psička kalcija ne zmore dovolj hitro mobilizirati. Dodajanje kalcija med brejostjo torej tveganje za eklampsijo poveča, ne zmanjša. To nedvoumno navajajo Merck Veterinary Manual, VCA in Root Kustritz (2008).

Pravilno je: med brejostjo kakovostna, uravnotežena krma brez dodajanja kalcija. Dodajanje pride v poštev šele v času vrhunca laktacije in le pri psičkah s predhodno zgodovino, po navodilu veterinarja.

Novorojeni mladički malih pasem

Mladički malih pasem imajo majhne jetrne zaloge glikogena, omejeno tvorbo glukoze in visoko presnovo. Zaloge se lahko izčrpajo v štiriindvajsetih urah brez sesanja, pri šibkih mladičkih še hitreje. Zato je hipoglikemija pri njih pogosta in nevarna.

Porodna teža je močan napovednik preživetja. Mugnier in sodelavci so leta 2020 na 4.971 mladičkih desetih pasem izmerili smrtnost 4,2 odstotka pri mladičkih z normalno porodno težo, 8,8 odstotka pri nizki in kar 55,3 odstotka pri zelo nizki porodni teži. Pragovi so pasemsko specifični.

V praksi to pomeni: mladičke stehtamo ob rojstvu in nato vsak dan, pričakujemo pet do deset odstotkov prirasta dnevno, skrbimo za toploto (podhlajen mladiček neha sesati in zdrsne v hipoglikemijo) in ob sumu takoj nanesemo glukozo na dlesni ter pokličemo veterinarja.

Mir breje psičke ni razvajanje

Stresni hormoni matere prehajajo skozi posteljico in vplivajo na razvoj mladičkov. Tiira in Lohi sta na več kot treh tisočih psih pokazala povezavo med slabšo materinsko oskrbo in kasnejšo tesnobnostjo; Foyer in sodelavci so leta 2016 povezali izmerjeno raven materinske nege z vedenjem potomcev pri osemnajstih mesecih.

Prav zato pri nas breje psičke živijo v miru, brez obiskov, hrupa in sprememb. To ni sentimentalnost, ampak vzrejna odločitev z merljivimi posledicami.

O avtoriciPetrischa Robnik, vzrediteljica pri Little Shining Angels. Vzreja črne in čokoladne terierje (črni in čokoladni yorkie) ter Biewer terierje že šest let, pod okriljem Kinološke zveze Slovenije. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra in magistrica zdravstveno-socialnega managementa, doktorska študentka na Fakulteti za organizacijske vede. Znanje o vzreji si je zgradila sama, iz literature in ob pomoči tujih vzrediteljev.

Literatura in viri

Merck/MSD Veterinary Manual: Dystocia in Small Animals; Eclampsia in Small Animals; Whelping in Bitches.

Concannon PW in sodelavci (1989). Biology and endocrinology of ovulation, pregnancy and parturition in the dog. Journal of Reproduction and Fertility, Suppl. 39:3–25.

Bergström A, Nødtvedt A, Lagerstedt A-S, Egenvall A (2006). Incidence and breed predilection for dystocia and risk factors for cesarean section in a Swedish population of insured dogs. Veterinary Surgery 35(8):786–791.

O'Neill DG in sodelavci (2017). Canine dystocia in 50 UK first-opinion emergency-care veterinary practices. Veterinary Record 181(4):88.

Drobatz KJ, Casey KK (2000). Eclampsia in dogs: 31 cases (1995–1998). JAVMA 217(2):216–219.

Root Kustritz MV (2008). Do not institute calcium supplementation during canine pregnancy. DVM360.

Mugnier A in sodelavci (2020). Low and very low birth weight in puppies: definitions, risk factors and survival. BMC Veterinary Research 16:354.

Foyer P, Wilsson E, Jensen P (2016). Levels of maternal care in dogs affect adult offspring temperament. Scientific Reports 6:19253.

Zapisano temelji na sodobnih strokovnih spoznanjih in na izkušnjah naše psarne. Ni nadomestilo za posvet z veterinarjem ali kinologom.

← Nazaj na vse članke