Kadar zvečer moji psi mirno zaspijo ob meni, včasih slišim, da jim pripisujem preveč človeških lastnosti. Da si predstavljam čustva, ki jih v resnici ni. A vse več znanstvenih raziskav kaže, da tisto, kar med nami in psi čutimo, ni le domišljija. Ima svojo biološko osnovo.
Vprašanje, ali nas pes zares ljubi, ni več le stvar prepričanja. Nevroznanost nam danes ponuja odgovore, ki so presenetljivo jasni.
Kaj se dogaja v pasjih možganih
Nevroznanstvenik Gregory Berns je pse naučil mirno ležati v napravi za slikanje možganov, budne in brez pomirjeval. Tako je lahko opazoval, kaj se v njihovih možganih dogaja ob različnih dražljajih. Ugotovil je, da se ob vonju znanega človeka pri psu aktivira predel, povezan z veseljem in pričakovanjem nečesa lepega. Isti predel se pri nas ljudeh odzove na stvari, ki jih imamo radi.
Ko me moji terierji in Biewer terierji pričakajo z mahajočim repom, torej ne gre le za naučen odziv, ker vedo, da sledi hrana. Gre za pristen odziv na osebo, ki jim pomeni varnost in pripadnost.
Hormon povezanosti
Še bolj zgovorna je raziskava o oksitocinu. To je hormon, ki se med materjo in dojenčkom sprošča ob nežnem stiku in pogledih. Izkazalo se je, da se povsem enak krog sproži tudi med psom in človekom. Ko se dolgo in nežno spogledava s svojim psom, se oksitocin dvigne pri obeh. Pri meni in pri njem hkrati.
To pomeni, da vez, ki jo čutimo, ni enosmerna. Ni tako, da imamo mi radi psa, on pa nas le prenaša. Vez je obojestranska in kemično resnična.
Kaj to pomeni za vzrejo
Za mene kot vzrediteljico črnih in čokoladnih terierjev ter Biewer terierjev to ni le zanimivost. Je temelj tega, kako delam. Če pes čuti, potem prvi tedni njegovega življenja niso nepomembni. Vsak dražljaj, vsak nežen dotik, vsak mirni trenutek se v mladičku zapiše. Prav zato moji mladički odraščajo v hiši, med ljudmi, ne v boksu.
Znanost je le potrdila tisto, kar tisti, ki živimo s psi, že dolgo čutimo. Ljubezen, ki nam jo pes daje, je resnična. Na nas je, da smo je vredni.
Literatura in viri
Nagasawa M, Mitsui S, En S in sodelavci (2015). Oxytocin-gaze positive loop and the coevolution of human-dog bonds. Science 348(6232):333–336.
Berns GS, Brooks AM, Spivak M (2012). Functional MRI in awake unrestrained dogs. PLOS ONE 7(5):e38027.
Topál J, Miklósi Á, Csányi V, Dóka A (1998). Attachment behavior in dogs. Journal of Comparative Psychology 112(3):219–229.
