Ko v dom pride drugi pes, si vsi želimo isto sliko. Dva psa, ki se stiskata na kavču in se imata rada. Pogosto se to tudi zgodi. A vseeno je vredno vedeti, kako napetostim med psi preprosto preprečimo, še preden se sploh pojavijo.
Psi ne delijo naravno
Marsikdo pričakuje, da si bosta psa vse delila, ker sta pač oba pes. A psi po naravi niso mojstri deljenja. Marsikaj, kar se nam zdi nepomembno, je zanje vredno.
Hrana. Priljubljena igrača. Ležišče. Ozek prehod skozi vrata. In najbolj dragoceno od vsega, pozornost človeka.
Prav zaradi teh stvari nastane večina napetosti med psi, ki živijo skupaj.
Kako napetosti preprečimo
Ločeni obroki. To je najpreprostejši in najučinkovitejši ukrep. Vsak pes je v svojem prostoru ali dovolj daleč stran, da mu ni treba paziti na svojo skledo. Nikoli ne pustimo, da bi jedla iz iste sklede.
Dovolj virov za vse. Več ležišč, več igrač, več skledic z vodo, kot je psov. Kadar je vsega dovolj, se ni za kaj prepirati.
Nadzor nad posebno vrednimi stvarmi. Kosti in dolgotrajne posladke dajemo ločeno, vsak pes v svojem kotu ali prostoru. To je pravilo, ki se mu ne izogibamo.
Pravična pozornost. Če k enemu psu pridemo božati, poskrbimo, da drugi ni prikrajšan. Prav tekmovanje za človekovo pozornost je pogosto skriti vzrok napetosti.
Prostor za umik. Vsak pes mora imeti svoj kotiček, kamor se lahko umakne in kjer ga nihče ne moti. Tudi drugi pes ne.
Kako uvedemo novega psa
Prvi vtis šteje. Novega psa ne prinesemo kar v dnevno sobo in ga postavimo pred obstoječega. Bolje je, da se srečata na nevtralnem terenu, na primer na sprehodu zunaj, in šele nato skupaj vstopita v dom.
Prve dni ju ne puščamo sama brez nadzora. Pustimo jima čas. Odnos med psoma se gradi tedne, ne v enem popoldnevu.
Kaj so znaki, da nekaj ni v redu
Pes, ki se nenehno umika, ki jé hitro in nervozno, ki se ne upa mimo drugega psa, ali ki se ne more sprostiti, nam nekaj sporoča. Prav tako pes, ki drugega nenehno fiksira s pogledom ali mu zapira pot.
To so tihi znaki, ki jih je vredno opaziti zgodaj. Kadar jih spregledamo, se lahko napetost sčasoma stopnjuje.
Kdaj poiskati pomoč
Če med psoma prihaja do resnih spopadov, če se kateri od njiju poškoduje, ali če je vzdušje v domu nenehno napeto, ne odlašajmo. To ni nekaj, kar bi se rešilo samo od sebe, in tudi ni nekaj, česar bi se bilo treba sramovati.
V takem primeru je pravi naslov veterinar ali strokovnjak za vedenje psov. Prej ko se lotimo, laže se reši.
In pomembno, nikoli ne kaznujmo psa, ki renči na drugega psa. Renčanje je opozorilo, ne napad. Če ga kaznujemo, mu vzamemo možnost opozorila, in to je nevarno.
Pri nas
Pri nas živi več psov skupaj, in prav zato vemo, da mirno sobivanje ni naključje. Je rezultat premišljene ureditve, dovolj prostora, jasnih pravil in mirnega vzdušja.
Ko mladiček odide v dom, kjer že živi pes, novim lastnikom vedno svetujemo, naj gredo počasi. Potrpljenje na začetku prihrani veliko težav pozneje.
Literatura in viri
Bradshaw JWS, Blackwell EJ, Casey RA (2009). Dominance in domestic dogs — useful construct or bad habit? Journal of Veterinary Behavior 4(3):135–144.
Overall KL (2013). Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats. Elsevier Mosby.
Merck/MSD Veterinary Manual: Social Behavior of Dogs.
