Marsikdo misli, da terier (po domače tudi terier) obstaja samo v klasični jekleno modri barvi z zlatimi ožigi. A zgodovina in genetika pripovedujeta bolj pisano zgodbo. Čokoladni in črni terierji niso naključje, temveč rezultat genov, ki so v pasmi prisotni že od samega začetka.
Kako sta v resnici nastali barvni različici
Med predniki teh malih terierjev so bili starodavni psi, kot so Clydesdale terier, Paisley terier in Waterside terier. Ti niso bili barvno enotni, nosili so raznolike genetske zapise za barvo dlake. Ko so se linije križale, so nekateri geni postali recesivni, torej skriti. Skozi generacije so ostali prikriti, dokler se nista srečala dva navidezno standardna starša, ki sta oba nosila isti recesivni gen. Rezultat je bil mladiček posebne barve, čokoladne ali povsem črne.
Obstajajo tudi teorije o spontani genetski mutaciji v angleških linijah konec 19. stoletja ter o občasnem vnosu drugih linij za izboljšanje dlake. Vsem je skupno eno, barvni geni so v tej skupini psov prisotni že več kot stoletje.
Že zgodovinski zapisi priznanega kinologa Rawdona B. Leeja iz leta 1893 pričajo o tem, da so predniki teh malih terierjev nosili izjemno pester genski zapis za barvo kožuha, iz katerega izvira današnja čista linija črnih terierjev.
Znanost za lepoto: kaj določa barvo
Barvo pasje dlake določata dva osnovna pigmenta, evmelanin, ki je črn, in feomelanin, ki je rdeč oziroma rumen. Razporeditev in izražanje teh dveh pigmentov ustvarita vse barve, ki jih vidimo.
Pri čokoladnem terierju gre za delovanje tako imenovanega lokusa B. Čokoladni terier (čokoladni yorkie) mora imeti dva recesivna alela za rjavo barvo, genotip bb. Ta zapis črni pigment posvetli v bogate čokoladne odtenke. Zato ima čokoladni terier tudi čokoladno rjav smrček, rjave blazinice in pogosto čudovite jantarne ali svetlo rjave oči. Kot v svojih raziskavah dokazuje vodilna pasja genetičarka dr. Sheila M. Schmutz, je čokoladna barva rezultat homozigotnega stanja recesivnih alelov na lokusu B, torej naravna genetska modifikacija pigmenta in ne mešanje pasem.
Pri črnem terierju pa gre za to, da ostane globoko črn vse življenje, za razliko od klasičnih, ki s starostjo posivijo v jekleno modro. Pri njem je črni pigment maksimalno izražen, smrček, robovi vek in blazinice so gosto črni, oči pa temno rjave do skoraj črne.
Literatura in viri
Dreger DL, Schmutz SM (2011). A SINE insertion causes the black-and-tan and saddle tan phenotypes in domestic dogs. Journal of Heredity 102(S1):S11–S18.
Schmutz SM, Berryere TG (2007). Genes affecting coat colour and pattern in domestic dogs: a review. Animal Genetics 38(6):539–549.
Kaelin CB, Barsh GS (2013). Genetics of pigmentation in dogs and cats. Annual Review of Animal Biosciences 1:125–156.



